Namen raziskave je bil s sistematičnim pregledom in dekonstrukcijo raziskovalnih predpostavk, z uporabo reflektivnega branja in ročne analize ključnih znanstvenih virov, preučiti razvoj in strukture raziskovalnega področja, ki se ukvarja z vzponom Kitajske kot velike sile, pri čemer se raziskovanje osredotoča na teoretske, metodološke in vrednostne usmeritve, ki utemeljujejo to polje med letoma 1978 in 2019. Jedro empirične analize temelji na podatkovni zbirki znanstvenih člankov, ki je bila 19. 10. 2020 ustvarjena s pomočjo bibliografske baze podatkov Web of Science (WoS). Iskanje je bilo omejeno na članke s ključno besedo China, objavljene v znanstveni kategoriji "International Relations", pri čemer so bili v prvem koraku vključeni le članki z vsaj 10 citati, kar je zagotovilo izbor 1.501 vplivnejših del. V nadaljnjem postopku je bila baza podatkov dodatno filtrirana na revije najvišjega vplivnostnega kvartila Q1 v letu 2020, kar je izbor zmanjšalo na 761 člankov. Slednji članki so bili podvrženi ročni analizi, pri kateri so bili dekodirani glede na štiri ključne raziskovalne predpostavke po Guzziniju (2013): empirične, konstitutivne, meta-teoretske in normativne predpostavke. Podatki so sistematično organizirani, kar omogoča identifikacijo in analizo tematskih, metodoloških in teoretskih trendov na temo vzpona Kitajske skozi različna časovna obdobja. Posebna pozornost je namenjena časovni analizi raziskovalnih tem, prepoznavanju sprememb v teoretskih pristopih in metodologijah ter njihovi distribuciji v znanstveni literaturi. Dekonstrukcija raziskovalnih predpostavk omogoča celovit vpogled v način, kako se vzpon Kitajske interpretira znotraj akademske skupnosti, in prispeva k širšemu razumevanju, kako se oblikuje raziskovalni diskurz o vzponu velike sile v mednarodnih odnosih. Raziskava je bila narejena v okviru doktorske disertacije.